če bom kdaj zares hotela napisati pesem
bom vzela kositrni lonček
pozabljen na vrtu nekega vztrepetanega otroštva
očistila ga bom z zadjo kepico spomladanskega snega
in ga položila poleg tebe
za avtomobilski sedež

ko bodo stekle besede
ki jih nikoli zares ne preneseš v moje oči
ker veš da bi zarezale
bodo delčki (presledki in premolki)
spet povedali isto
kar vem
in ti veš

kositrni lonček bo na svojih zelenih robovih
ohranil najine vijuge

in pesem bo

Lidija Brezavšček - kočijaž