/.sonce zahaja in ugaša svoje ognjene žarke v modrini umirajočega svoda . na nebu se odpre praznina posuta z milijoni zvezd . na milijone sanj, ki se z vzhajajočim soncem razblinijo in ponovno osvetlijo črnino nad mestom izgubljenih duš.prišel bo dan, ko sonce ne bo vec vzšlo in takrat se začnejo sanje, ki nikoli ne umrejo ... nesmrtne sanje za vse izgubljene duše v tem črnem mestu./

menebo