V jedru molka
Tisoč jat prhutajočega pogleda.
Drevesa kot ženice v škornjih gazijo
po praznem polju.
Pusti so odprti pogledi vejevja.
Tišina zeha.
Oči kričijo v slano lubje.
Gluha so usta žuželk.
Blatna zemlja melje ostanke zime.
Enotnost. Samoniklost.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 27. 02. 2010 ob 19:19
- Prebrano 626 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 80
- Število ocen: 2
