Na robu
Vem, takrat zakriči breg
drugemu bregu,
premakne se grčava rok,
v razpoko se izlije curek
zelenila.
Stokrat prehojeno rojeva
poležano.
Visoko nebo se pripogne
in z jezikom pobira drobtinice
starih poti.
Vem, takrat se ujamem
brez ravnotežja.
Dihaj! Strah zakriči očem.
drugemu bregu,
premakne se grčava rok,
v razpoko se izlije curek
zelenila.
Stokrat prehojeno rojeva
poležano.
Visoko nebo se pripogne
in z jezikom pobira drobtinice
starih poti.
Vem, takrat se ujamem
brez ravnotežja.
Dihaj! Strah zakriči očem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 27. 02. 2010 ob 18:53
- Prebrano 556 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 80
- Število ocen: 2
