Ležati v travi na jasi,
in gledat koprene oblakov,
kot sladka so pena na nebu
škržati mi pojejo v mraku.

V objemu si mojem zaspala,
še vonj tvojih las čisto blizu,
se spomnim in travnate bilke,
ki v moji ti roki nagaja.

Potuje po robu obraza,
po vratu, v nedra, na veke,
nazaj spet - poljub ti nariše -
od daleč se sliši šum reke.

Predramiš se in me pogledaš,
in s kodrom žgečkaš me po bradi,
priviješ se in me poljubiš,
ko sama sva,
v nežni omami
...............................................

Še reka šumi, zdaj je sama,
pod mostom odtekla so leta,
le redko kdaj stopim na jaso,
a spomnim se v sebi dekleta.

Zdaj žena je, mož sem jaz ženi,
jesen bo, mrzlo spet postaja,
nov par je na jasi v travi,
se nova ljubezen poraja.

Perc