MEGLENA RESNICA

Sloj na sloj me polnijo spomini
dokler ne bom povsem zapolnjen,
strah me je malo tistega dneva,
ko ne bom spominu več dodeljen.

Vse se enkrat z nečim napolni
nikjer določila, do tod in nič več,
reke prelivajo svoja obrežja,
le ljubezni nikdar in nikoli preveč.

Ležim v samoti svojega bitja
me misli z občutki budijo rekoč,
nad tabo se širi vse večje obzorje,
te je sonce obsijalo, še si navzoč.

tomi