Ko se ogledam v tebi,
se mi zdi, da sem lepa.

Lasje ti zakrivajo eno oko,
brado si pristrigel,
spremljaš me bos ...

Preden sem se obrnila
in zaigrala s stopnicami klavirski ritem,
si me poskušal ujeti z besedami
iz izposojene knjige:
... "ni govoril s tujci o galebu, ki je
vsak dan sedel na njegov čoln ......"

Čakaš na vrhu stopnišča.
Poljub ostane v zraku.
Nasmehnem se vase.
V žepu se oglasi blues in ko
zazveni moj halo, vem,
da boš sedel na rob tega čolna.

Čakal boš galeba,
prijateljsko družbo,
kjer tišino napolni morje.

Ko se ogledam v tebi,
začutim, da sem lepa.

Mateja J.Hočevar