Zapuščaš prefinjenost mojih beder.
Iz ust pljuvaš mleko sladke bradavice.
Valovanje spreminjaš v ravno črto.
Toplota zmrzuje pod tvojimi udi.
Volčje lačen postajaš.
Rad bi pogrizel zadnje drobce mojega ponosa.
Izsesal um.
Pretrgal aorto.
In razsekal moje srce v mozaik.
A jaz te še vedno vabim …
s kačjim jezikom ti ližem obraz.
Z namenom.

Silva Langenfus