Rimljan se poti, da pesem je vredna
Mata Hari razpihuje peno med dlani
Auden zloge razgali, da je rima nabrana
Dante z Beatrice lovi lisičke v vicah
njegova krona v njenem kraljestvu
bralca vznemirja
distorzija pregrešnega ogrinjala
pesnika v zadnjih tekstih prevzema božji smisel
ali posvetna žalost razrezana in sama
alogizem brusnice med stegni
diši po rezistenci erotičnega vozla
ščemenje konzumira vulgarnost časa
z inercijo telesa, ki sploh se ne rodi
in beži Spinoza in njegovo dvorišče
ki je skočilo na sosedovo kokoš
za lahko noč prebiram Jabolčno tragedijo Ted Hughesa
uživam v dremavici in brišem spolovilo
ležem k vznožju pesmi
da verz ne izhlapi

sheeba