telo se zatrese
kot kristalni kozarec v deževnem ovoju
in potoneva v arabesko dvojine
drobnarije vsakdanje
potisneva v spomine nekdanje
in prelijeva se v madež pinele
da zvabi me veter in koža žari
brezpotje se med sesanjem v zarjo drobi
prepustim medenico v zibanje ust
imaš imam sesaš daš ne vprašaš dam vzameš primeš trgaš
grgljaš
perunika se v poltenosti trebuha premika
utripam, ko jo igra jezika na platno naslika
in šepet snežinke, ki v nosu ostaja
v neskončnost klasje preslika
mehko močvirje z lupino obdaja