opijava se in oplajava
skozi razpoke se presajava
katranirana v polzastrtosti teles
izčrpana in čista
čudežno difuzna v limfi dreves
otipljiva čez veke noči
vidljiva na konici mojih prsi
razpršena, ko hrbet nad srkajočo brazdo vrši
in omamljam tvoj mimozen vrat
s trepalnicami izrišem hotenja smela
in streš me med stegni
da so drobci neizbežni
nad zapeljivo globino tvojega krdela