turobna prostranost
Veš,
večkrat čutim tvoj odsev na moji gladini,
a jo zanalašč vzvalovim,
da se raztelesiš
v neskončen vdih
in postaneš
le negibna slutnja
v krošnjah vzdihljajev.
Vedno znova me ubija
ta turobna
prostranost v tvojih očeh.
A ne upam se ti povedati,
da vsakič, ko umrem
oddvojim del sebe v nov verz,
da lahko moje pesmi
ponovno izhrepenijo
v tvojem objemu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 12. 02. 2010 ob 23:26
- Prebrano 1120 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 808
- Število ocen: 23
