Trohneče sence mojega odseva
Pridrži, prosim, za trenutek to sonce,
da pobrišem pajčevino z neba.
Glej, koliko prahu se je nabralo na oblakih!
Res me že dolgo ni bilo tu...
S sten že odpada jesensko listje
in okna bodo težko zatesnila še te zadnje utrinke burje...
Zanimivo, slike še visijo!
Vidiš, tu na sliki sem jaz,
takrat sem imel
še dolge in razmršene misli.
Zraven mene,
ta sloka gospodična v belem
je moja prva pesem.
V ta okvir sva bila ujeta
ravno takrat, ko sva na skrivaj
ščegetala najino zvezdo.
Spominjam se, kako je nenadoma zardela
in plašno zbežala
nazaj v vesolje moje mladosti.
Lepi spomini...
A kaj, ko so z vsakim vdihom bližje smrti.
Dobro... odidiva od tod,
vrniva se nazaj
v najine nagubane stihe.
Podaj mi roko
in pazi, da ne stopiš
na te trohneče črepinje,
razbite sence mojega odseva...
da pobrišem pajčevino z neba.
Glej, koliko prahu se je nabralo na oblakih!
Res me že dolgo ni bilo tu...
S sten že odpada jesensko listje
in okna bodo težko zatesnila še te zadnje utrinke burje...
Zanimivo, slike še visijo!
Vidiš, tu na sliki sem jaz,
takrat sem imel
še dolge in razmršene misli.
Zraven mene,
ta sloka gospodična v belem
je moja prva pesem.
V ta okvir sva bila ujeta
ravno takrat, ko sva na skrivaj
ščegetala najino zvezdo.
Spominjam se, kako je nenadoma zardela
in plašno zbežala
nazaj v vesolje moje mladosti.
Lepi spomini...
A kaj, ko so z vsakim vdihom bližje smrti.
Dobro... odidiva od tod,
vrniva se nazaj
v najine nagubane stihe.
Podaj mi roko
in pazi, da ne stopiš
na te trohneče črepinje,
razbite sence mojega odseva...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 07. 02. 2010 ob 20:34
- Prebrano 2074 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1190
- Število ocen: 30
