Valove ne gre ustavit

do obale, do obale si šepetajo

medtem ko vijugajo v hitenju,

ko gladina se prepleta

in globina požene strast

proti peščeni obali,

tam sonce sije

in topla koža čaka,

da hladno pogreje,

da v globine

zareže,

kjer robovi izginjajo,

žametno polje

prepletajočih utripov

postajava popotnika

na toplem se sprehajava

po najinih telesih,

v južne kraje

se peljeva,

po strugah dotikov

širiva peruti vdihov,

sonce nama mežika.

IŽ-lev