Mali človek
grbasto zakrivljen
pohabljen od krivic
strmi skozi zapacano šipo
mali človek
vse prav navoha
in označi svoj mali teritorij
mali človek
ko se v zgodbi omrači
pogumno zarjove v krdelu
in ponoči
se brezobličen
s sličnimi zbira v trope
da loka sladko kri
kot je všeč gospodarju
v pričakovanju pohvale
zna vzpodviti rep
in pritajeno cviliti
všeč mu je
ko ga poboža
veliki brat
mali človek
vedno znova
vedno zna
zarenčati
na manjšega od sebe
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 05. 02. 2010 ob 20:45
- Prebrano 1326 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 884
- Število ocen: 23
