Zvezde na nebu naj ugasnejo kot ljubezen moja

Naj ostanejo jutra temna,
Naj moja noč postane svetla.
Naj svet zame ostane nem,
Kakor srce moje, ki polno je vnem.
Naj ostane duša moja prazna kakor tvoje je telo.
Naj ostane pravica temna, ko pa mi zanjo tako ni bilo.
Ostane naj tudi devica tista, ki stala je tam, ko sem pa zmerom čakal te zaman.
Ostanejo naj zvezde sredi temnega neba, če pa se tako ali tako do njih priti ne da.
K meni pride naj le ta, ki ljubezen zame ima.

Iskal sem vedno ta zaklad, saj svojo dušo z ljubeznijo zapolnil bi rad.
Iskal sem srečo, da bi našel mir, a zmerom priletel sem le na nov prepir.
Prepir med nebesi in peklom, saj zmerom sem govoril da ti stal ob strani bom.
Stal bi ob strani ti zavedno, pa čeprav moje življenje bilo zate je ničvredno.
Naj ostan, pa čeprav težko, saj moja duša pada proti tlom.

In zdaj ko srce moje prazno je, ostala le še vnema po lepoti je.
Kje naj najdem srečo to, saj v ljubezni usojeno mi ni bilo.
Kje naj najdem ta tihi mir, da zgladil v srcu bom prepir.
Naj obesim se, vstrelim?
Mogoče takrat zavedno utihnil bo prepir.
Ostala mi le zmaga je, ki polni moje mi srce.
Zmaga nad tabo, v srcu je zame poguba nad mano.
Ostal bom tu, ker več nevem zakaj v prihodnost sploh še zrem.
Sreča moja ugasnila je, ko drugemu dala svoje si srce...

Naj ima srce zdaj to, ki ga ubilo že mogoče jutri bo.
Naj ima zdaj dušo to, ki z sovraštvom napolnil jo bo.
Naj ima zdaj to telo ki prazno zmerom bo.
Naj ima zdaj pesem to, saj zame zmerom le ona edina bo...




Naj vstanejo tožbe mojega srce iz tvojega telesa,
Kakor duše, ki odhajo v prodana nebesa.
Naj se dvigne pesem moja, tja kamor sežejo kraljestva tvoja.
Naj pade noč na zemljo, naj vstane jutro svetlo.
Naj spregledajo oči moje, ki zapiram jih v temi
Saj tvoje telo mi še vedno pred očmi živi.
In ko padlo moje bo telo v globo brezno,
živi zaj s svojo dušo jezno.

Naj jočejo zdaj duše te prodane, ki stale so ob tebi,
Ko moje rane globoke, jokale so v meni.
Dvigne naj se pesek, v vaše zdaj oči,
Naj voda vam zalije srce in vedeli boste kako sem jas počutil se.

Ostala si le ti, v srcu mojem, ki biti ne želi.
Srce, ki bilo je ob tebi, kakor krvave rane so na meni.
V daljavo ozrem se vidim njo, ki čaka da k njej se vrnil bo.
Čakala je vedno, čakala na njega, da se vrnil bo iz bega.
Bega pred ljubeznijo po kateri moje srce hrepeni,
Če mora tako biti, pa naj on s tabo živi.
Naj ostane s tabo, revež ta,
Ki srca dovolj niti za sebi nima.

Vrnil se je on, vrnil se iz bega.
K tebi kakor list, ki od drevja jeseni bega.
Vrnil se je tja kjer duša prodana ostala je,
Vrnil se je tja kamor duša moja seže le.
Ostane naj s teboj kakor revež brez srca,
Saj tako se je vrnil bega.
Bežal je pred dušo, polno sovraštva in ne topline.
Ko vprašala se boš zakaj, vrjemi tudi moja ljubezen izgine.














Ali zdaj umre naj duša moja, ker on se vrnil je k tebi.
Naj ostane srce njegovo tam, od koder jas odšel v temi.
Zdaj le njemu pij kri, saj moja duša tega več ne želi.
Ostani z njim in bodi srečna, saj tudi ta ljubezen ne bo večna.
Večen ni nihče, razen pesmi te.
Ljubezen moja ostala bo le na papirju,
Kakor duša tvoja, ki živela bo v ivju.

In živela bo še duša moja, v dahu, ki ostal bo sebi zvest,
Ki ponavljal se bo tolikokrat, kot je na nebo zvezd.
Za voljo zmage nad teboj,
stalo srce moje po najini bitki bo kot heroj.
Bitka krvava vedi bo, saj življenje moje tako je bilo.
Krvavo, zlagano in prodano za ljubezen tvojo,
Ki padlo zate skoraj je v boju.
Življenje moje naj ostane moje,
saj vedi da nikoli več nebo tvoje.

Vrnila se ljubezen na moje obzorje,
Odprl zdaj oči sem svoje,
Ki spregledale laži so tvoje.
Srce mi znova biti je začelo, saj po drugi ženski vem,
Nekoč bo hrepenelo.
In vedi jas nebom zapil si duše svoje,
Zaradi sebičnosti tvoje.
Nebo propadlo moje zdaj telo,
Ki za drugo žensko dušu, borilo se bo.

Naj utripa zdaj na nebu zvezda, da zapomnil si bom dih,
Ko vdahnil sem nov dan, spregledal in našel drugje navdih.
Navdih in voljo za življenje, ki mojega srca nikoli več v to trpljenje ne popelje.
Naj utripajo zdaj zvezde vse, saj moje srce znova zaljubilo se je.









rok samec

Komentiranje je zaprto!

rok samec
Napisal/a: rok samec

Pesmi

  • 05. 02. 2010 ob 19:20
  • Prebrano 756 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 110
  • Število ocen: 6

Zastavica