Od vseh teh zvezd,
ki svetijo, nebesni svod,
nešteto jih pozna,
ugasne danes prav posebna v meni,
ki vsak, ki ve, le enkrat jo zazna.
Čez dan še gre, ko vrvež mi,
še vedno vročo sled prevpije,
a pride noč in z njo nemoč,
ko mi svetlobe sij, neljubi čas,
še zadnjič za obzorje skrije.
Nemirno je srce,
še vedno zadrhti ob sliki,
ko ta mi v negotovem jutri obledi,
boleče čutim - trgajo se stiki.
Potočil solzo bom, nihče ne izve,
za vse kar nama je in bo,
življenje odtegnilo,
želim ti pa, da bi odslej,
ti samo dobro namenilo.

Perc