Se sprehajava po snegu,
prsti se prepletajo,
kot najine misli.

Čutiva toplino,
ki se širi vse više.

Ustaviva se.
Ne moreva več naprej.

Brez objema,
poljuba,
pogleda
v sijoče oči,
ne bi zmogla narediti
niti koraka več.

In vročina popusti.
Spet skleneva roki,
zakorakava naprej
po zasneženi poti.

Kam naju pelje,
veva samo midva.

In ko prideva do cilja,
postojiva.
Ne bova še odprla vrat
kraljestva!

Kajti, ko jih odpreva,
se vsa burna dogajanja
prehitro odvrtijo.

Ne znava jih ustaviti.

levinja