živa sem
spaka v zrcalu
na kozlanje mi gre
ko šahovnica svoje figure podre
bo že, so rekli trije modri
ujeli mrtvo zver
in razdelili drobir

zopet pospremim tesnobo do vrat
a se še enkrat ozre
poškropi me po licu
pozlati zaprašeno veko
ko čas uničen odmre

ne dvomim v pekel
res ne
in sledita še dve
solzi, namreč
in danse macabre napolni razprto srce

ne verjamam v Boga, si mi rekel, a ko si prišla, si Bogu dala ime

sheeba