ok(n)o tja ven zre noter

1.

Narahlo odmakne zastor in naveličano pogleda dol.
Vedno ista ujetost v iste korake.
Na povešenih ramenih so napisane njihove zgodbe.
Upognjen vrat napoveduje naslednje dni.
Dneve, ki ne bodo nikogar zanimali, še njih samih ne.
Glave se spuščajo vedno niže med ramena.
Ustnice se nasmihajo v pozdrav in oči ostajajo votle.

Enoličnost pretrga kakšna glava,
ki se steguje visoko, kot da hoče preseči svet.
Hoja je trda, brcne kamen, ki je naključno na potki,
roke so v pripravljenosti, da se sprožijo ...

Razdrobljen svet, enak v gibih, v dnevih, v težkih stopinjah.
Sklonjene glave spusti zastor.

dani