Le kje se poeti tapravi mudijo
kje iščejo verz, svoj navdih, melodijo?
Morda so pa zjutraj za v službo zaspali,
sedaj pa ne bodo od sebe nič dali.
Mogoče jih zebe ta tetica zima,
mogoče je zmrznila njihova rima ;
morda pa so verzi se vroči stopili,
ko so jih hoteli zabeliti v sili.
In najbrž jih glas je premedli zapekel,
ker pač založnik je že stotič "ne" rekel?

No, najbrž pa sama sem te luknje kriva,
in tam, kjer naj bi bila pesem igriva,
nastalo je zmatrano le skrpucalo -
do konca prebrati se ga ne bo dalo.
Med njimi, ki čakajo verze bolj sveže,
sem jaz, ki mi dih pesmi kruha ne reže,
Še sama napišem kaj, no, bolj za šalo,
pa kaj, če ni pesem, da le rimam malo.

;)

Lidija Brezavšček - kočijaž