padala je dol v temno globinov sebi čutila jeneizmerno bolečinoše zadnja miselna življenjejo zapustila je bila je prepričanato njen konec jesekundo predenbi utonilaneznana rokajo ven je potegnilačeprav obrazani poznalata roka bila je vsekar je potrebovalarešitelj je tudini poznala rad jo je imelvzel jo je k sebijo nežno objel"vsi vredni smo ljubezni"ji na uho je zašepetalteden dni zatemumrl zaradi boleznia njej za vednov srcu bo ostal