pa
me pobožaj
nasloni zrele trave na bok
in
zapri veke
izpusti strupene črepinje iz rok
četudi
je noč razpršena
najina vitica v trdovratnih zlogih orošena
ko
grejeva stopala
je Afrodita uročena v peni obstala
kajti
tvoja sem barva
pesem na pladnju poletja
ali
na papirju plesalka
tihožitje stoletja
ki
v drobovju gnezdi nedotakljivo
se guga svet varljivo
da
samota za naju otrpne
se krasta s srca odkrhne
ker
odmeriva iz dveh teles eno telo
jasnina neba oblega oblak
me vabiš k sebi toplo

sheeba