Razpadanja

razklalo si me
življenje,
zamrznilo vsako celico, kri po žilah
in zdaj z enim samim udarcem
razčeperilo,
razpršilo na
prafaktoje,
tud´, če sam Bog
stopi dol s prestola
me ne sestavi več,
zrak mrzel, da reže
vratove,nosnice-
je za nekaj dober,
razpadajoča tkiva,
oklopljena v ledu,
ne smrdijo, čakajo pomlad,
da zgnijejo

lin

Komentiranje je zaprto!

lin
Napisal/a: lin

Pesmi

  • 28. 01. 2010 ob 20:16
  • Prebrano 749 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 110
  • Število ocen: 3

Zastavica