razklalo si me
življenje,
zamrznilo vsako celico, kri po žilah
in zdaj z enim samim udarcem
razčeperilo,
razpršilo na
prafaktoje,
tud´, če sam Bog
stopi dol s prestola
me ne sestavi več,
zrak mrzel, da reže
vratove,nosnice-
je za nekaj dober,
razpadajoča tkiva,
oklopljena v ledu,
ne smrdijo, čakajo pomlad,
da zgnijejo