skozi labirint soban
z zavezanimi očmi
otipam soparo razprtih dni
v krošnjah podivjanih rok
iz mednožja mezi nesluten sok
omehčani obrisi moških teles
zasedajo mokroto nebes
in prične se beli ples
neznanec orje s prsti
spet drugi seje po čutnih prsih
v stoku
v krčih
brišejo se pege pritajeno
ko otrdijo
v sredici seme obnovljeno
v počasnem fuku se koža lušči
in val se za valom zliva
na dlani molčeče
sceja se med ustne rdeče
ko še ena korenina vzbrsti
na trebuhu išče slepo
niže se spusti
prepletajo se
roke
stegna
preskoči čas
zapeljan
nedotakljiv
da se zopet vrnem na začetek
v preplet prepojenih udov
odvržem spone
se duša drobi
telo se vzpenja
orgazem moje ime v krik zamenja

sheeba