Tvoje besede prihajajo
do mene skozi težke,
puhaste oblake.
Komaj jih slišim,
a kljub temu mi parajo srce.
Zadržujem dih in solze v očeh.
Samozavest izpuhti kot
dežne kaplje v soncu.
Ponižanje,jok in parajoče srce
pestujem v snežno beli svetlobi.
Končaš svoj govor.
Pustiš me krvaveti v brezmadežni belini.
Kala