Ko bom na poti, ti bo zaledeneli vonj kašmirja strmel v sesute misli,
iz globočin moči bo posrkal zadnjo trohico sneti.
Ko moč ognja pojenja in le dih še tli.

Vse sledi mojih utrinkov bodo izmolzene
do solz in zvok kaplje bo odmeval
globoko v vodnjaku spominov.

Oči boš uprl v sence
najinih skomin.

Mene pa ne bo več.

Mojki