Pišem tebi pismo,
na obledeli star papir;
držim se še obredov,
pozabljenih manir.

Ko ga boš prebiral,
k tebi mene več ne bo;
bo ostala le vsebina,
mnogo lepega je v njej bilo.

Se ur spominjam,
ki le midva jih poznava;
jih kot veter je odnesel čas,
ostala solz je le poplava.

Hvala ti za vse lepo,
da si mi odprl dušo;
zdaj pisati da se le,
a ljubiti ne!

levinja