spet grobarji odpirajo stare grobove,
črni svetleči spoliran kamen
kupček pepela v belih rokavicah
jaz pa še zmeraj slišim tvoj smeh,
ambicije, cilje, merila
tvoj žar v očeh,
vsakič, ko stopam od groba
sveže zasutega
me je vse manj in manj
v mojega ne bo nič več stresti,
za menoj ostala bo ena sama-
ena sama velika praznina

lin