Camera obscura
kot stara polaroidna fotografija
kot posnetek izgubljen v predalu
razmajane komode
blediš
kot razbarvana slika
zakopana pod skladovnico zapisov
siviš
izgubljaš ostrino barv
postajajo nerazločne
kot obrazne poteze mrliča
ki ga gledaš nemarno zleknjenega v naslonjač
kako v smehu usiha
potem ko je iz lastnih kosti
v čisti nasladi posrkal ves mozeg
in je kolcal in rigal
ko si ječala milozvočno in trpela
neutešljivo lakoto
blediš v temi
kot kastrirano zimsko sonce
izgubljeno med žalobnimi meglami
okrajšanega dne
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 26. 01. 2010 ob 17:02
- Prebrano 790 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 279
- Število ocen: 8
