sem kot pajkovka na prozorni pajčevini odpeta
v vrtincu dišečega smrečja
ko zadimljena v svetlobi se sprehajajo telesa
neslišno in čutno
metuljev ugriz na ramena
se z mostom spoji reka
ulitki v mojih rokah
pregrešno položeni
v oljčnih gajih namaščeni
valovi se usipajo v usta
se dež v votline zliva
zdrsne spoj teles v sredico
v položaje časa
zardijo
ko jih v vsako celico slast odnaša
prepuščajo se moji žlahtni čaši
in olepšajo ožino z mavrično belino
skrčim se in odpiram na trebuhu
telo je odmev
moj glas vzburja
polnim se
postanem slišna
na blazinicah sopare
razbeljene kurce
zaklepam vase
na jasi omame

sheeba