Pozno popoldne
Kot masten kamen se priplazi molk
med tople, vsakodnevne mimobežnosti;
med pričakovanja, ki lebdijo v mraku
kot plašno cvetje popoldanskih ur.
Smeh obvisi na žicah zgodnjega večera
kot mrtva, črna, nekoristna ptica.
In tam nekje, globoko v prsnem košu
srce ne ve, če naj bi sploh še bilo.
Pride noč in spanec je scefran:
na komaj še živeča, mlačna tkiva
se sanje lepijo kot moker časopis.
In tako se oddaljujejo trenutki
od radožive, prekipevajoče danosti
kot slab in nerazumljen rokopis.
med tople, vsakodnevne mimobežnosti;
med pričakovanja, ki lebdijo v mraku
kot plašno cvetje popoldanskih ur.
Smeh obvisi na žicah zgodnjega večera
kot mrtva, črna, nekoristna ptica.
In tam nekje, globoko v prsnem košu
srce ne ve, če naj bi sploh še bilo.
Pride noč in spanec je scefran:
na komaj še živeča, mlačna tkiva
se sanje lepijo kot moker časopis.
In tako se oddaljujejo trenutki
od radožive, prekipevajoče danosti
kot slab in nerazumljen rokopis.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 23. 01. 2010 ob 09:50
- Prebrano 682 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 303
- Število ocen: 10
