Januarsko jutro
S kolobarjastimi očmi
poseda ob grenkem napitku.
Njene besede so kot hladen dim
na motnem jutranjem zrcalu.
So vnaprej določene geste in premiki,
ni pa nikakršnih gibov, ki bi oznanili,
da bo današnji dan kljub vsemu morda
drugačen in bogatejši od včerajšnjega.
Zima jo previdno (celo zadržano) zre
skozi vedno na pol zastrto okno
In se (tako, čisto zase) sprašuje,
če niso njene drobne, tople ptice
morda nekoč odletele predaleč na jug
in se zdaj ne znajo več vrniti.
poseda ob grenkem napitku.
Njene besede so kot hladen dim
na motnem jutranjem zrcalu.
So vnaprej določene geste in premiki,
ni pa nikakršnih gibov, ki bi oznanili,
da bo današnji dan kljub vsemu morda
drugačen in bogatejši od včerajšnjega.
Zima jo previdno (celo zadržano) zre
skozi vedno na pol zastrto okno
In se (tako, čisto zase) sprašuje,
če niso njene drobne, tople ptice
morda nekoč odletele predaleč na jug
in se zdaj ne znajo več vrniti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 23. 01. 2010 ob 09:49
- Prebrano 839 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 260
