Vračaje nazaj tulijo oblaki
od strahu, od sramu, da jih sovražimo
Srh vzbujajoča slutnja, da vračajo se spet
viharji
čustev, smeha in terorja
kot bi ne odšli.
In vračaš se kot zima
ki buči, hromi s svojim piskom vetra.
Vračaš se, da znova vbiješ mi drhtenje
od mrazu, mrazu besede.
Da znova čutim ledene sveče, ki bde ti iz oči.
In da, ko se ti kot snežinka v rokah vsa stopim,
odmraziš drugam, naprej.
Da ostanem sama v zimi.

Prepozen si.
Letos zime ne bo zame.
Nov letni čas izumljam. Ni me več.

Dainne