Ko čopič
žgečka prazen list,
se usnule smreke
zibljejo v
starodavnem napevu
oblaka.

Ni res, da si sama ... Me vidiš?
Odpri oči, vse polno nas je.
Vidiš?
Odstri koprene,
da odpahneš oblačno ključavnico.
Spreglej.
Boš videla, pazimo nate,
vsenaokoli se zibljemo
in pazimo nate.
Sestrica smreka ob sestrici smreki.

Oprimi se korenin,
zasidraj v središču,
da te zajamemo vase.
Da iz usnulih dreves
ustvarimo usnuli gozd.

yoyoba