Črno belo
igrajo
tipke klavirja

črno belo
kot mrtvo
in preveč živo

hiperaktivno
v resnem pogledu
tako goreče
kot bo sonce,
ko bo zadnjič
zašlo

takrat bo zemlja
prežgano črna,
nezmožnost
preživetja
v živem

belo bo prekrilo,
odeja večne zime
bo igrala
bele tipke
bele tišine,
brez zvoka

kot pianist
v piano drži,
ki zdrži
tišino

brez klavirja.

IŽ-lev