Odidiva, praviš,
tam kjer bova midva,
v enem edinem pomenu,

kjer tišina bo vladala mir
v tišji svobodi
najinih dotikov

ko šla bova pod modrino neba,
se držala za roke
in poljub bo nama pripadal

Odidiva praviš,
tega ne bova zmogla,
kjer so dnevi
peklenska reka lave
in beživa v žrelo
nevzdržnega vulkana,

na mrazu je premrzlo,
jaz pa se hranim s tabo,
ko si ti nahranjen,
na toplem,
na varnem.

IŽ-lev