Ko bo na travnike v mojem srcu,
legel mehki spomladanski mrak,
bo tudi bela rajska ptica,
zadnjič poletela v zrak.

Ko bo zvon v mojem srcu,
zadnjič k večerji odbil,
se bo tudi zeleni potok,
do črnega kamna izsušil.

Ko bo mila pesem v mojem srcu,
veličastno zadnjič izzvenela,
zarosilo se bo tvoje modro oko,
vedoč, da moja je luč resnično dogorela.

roja