Bela mati, mrzla teta

Bela mati, še ostajaš
z lovko prisesana
na okrilje težkih vdihov,
mrzla in postana.

Težke sloje zmrzle mase
sreža v kri nalagaš;
mirna si in v niz premikov
ledne kocke zlagaš.

Tvoje sivo morje vznika
v grlu v mrzle kupe,
belost krpic pa premika
v drobu nove upe.

Ne odideš še, visela
boš še vek nad mano.
Pod premisleki lebdela
boš še dolgo, zbrano.

Bela mati, mrzla teta,
mokro dušo zmrzni,
hladen mir v oko napihaj,
stri trepet predrzni.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 12. 01. 2010 ob 19:28
  • Prebrano 1059 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 733
  • Število ocen: 30

Zastavica