Bele brazde človeka

Najino življenje so odstotki
z verigami stopnišč,
ki zrastejo iz jezika zemlje,
iz bele, brazdaste biti ...
Včasih ga uporabiva in takrat je
prežet z najinimi solzami,
belimi, zmrznjenimi očitki.
Bele strehe luščijo bele lupine
neplodnih semen fižola.
Zrahljala se bodo z zemljo
in pojedli jih bodo kosmati zobje
zimske preproge.
Iz okrasne rastline
je odpadel nedolžen list.
Nič več ne bo sesal njenega
belega mleka.
Na oči nama nataknejo bele zenice.
Pogled ni več rjav, ne zelen,
vidiva mlečno belo morje
v katerem ni rib,
morski psi se z zateglo žalostjo
spotikajo ob ostre skale.
Sanjava belo omelo
brez dotika belo bledih ustnic.
Bele strune kitare
spremljajo v belo oblečeno požrtijo.
Bela družba visi nad nama.
Z belimi sadovnjaki
belih zastrupljenih jabolk.
Briše bele brozge
besednih bičev,
blaznega bita,
brezveze biti bolan,
če je pa vse belo.
Če je pa vse zdravo.
Če je pa vse mesnato,
sijoče.
Tržno mesto Pohlepa je dobilo
stoodstotno podporo.
Midva nisva
niti en odstotek.

Nemo

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Nemo
Napisal/a: Nemo

Pesmi

  • 10. 01. 2010 ob 13:49
  • Prebrano 1407 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 520
  • Število ocen: 11

Zastavica