Daj, prisluhni zdaj
ko več ne najdemo poti!
Ne roka roke več ne najde,
ni konca umazane vrvi.

Daj, končaj že to morijo
ki kleše izpito, bledo kri!
Beločnice rotijo te,
razcufaj te vrvi!

Zabrisane sledi nam krvavijo,
v očeh več ni sluzi.
Revščino zvonimo,
upognjeni do konca dni.

Daj, vsaj pogled podaj,
ker več ne najdemo vrvi!
Zaklepa mrak se pred očmi nam,
v temo zremo upognjeni.

Mojki