Postaja Tihožitje

Postaja Tihožitje Alfa,
sedim na vlaku - umetni škatli
z lisastimi sedeži.
Na stekla se lepi črna sapa dolgočasja.
Naslednja postaja ni končna.
Ženska v kotu je napudrana breskev.
Bled moški opran prt.
Sprevodnik mehanično luknja vstopnice za “v”
in se nam razdaja s prijaznimi
pogledi kot solata,
ki so jo vrgli v liter kisa.
V kotu ona z ogabnim oranžnim ovratnikom
postaja korenje.
Jaz sem pomaranča.
Naslednja postaja Tihožitje Beta.
Vedno bližje postaji Tihožitje Gama.
Bližje domu.
Sonce ni pravi kupe, preveč pločevine,
škatla je iz kartona.
Kot lokomotiva se odnesem v klavrni kot starin.
Stik zraka, izpust.
Bela para opere možgane
in se v obliki vodnih kapljic
vtre v okvir.
Kolesje čopiča zaniha.
Postavljeni smo
kot miza in prt in sadje
na prostrani paleti življenja
v krvavo sončni luči
žepne svetilke.

Nemo

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Nemo
Napisal/a: Nemo

Pesmi

  • 05. 01. 2010 ob 19:32
  • Prebrano 1218 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 505
  • Število ocen: 13

Zastavica