niti tisočerih semen
vzroka in posledic
so zavozlane v
neskončnem
kozmosu
moje duše
predolge so
skeleče brazde na
njivi mojih zablod
pod njo
so zakopani
zakladi spomina
na prihodnost
ki včasih prodrejo na plan
kot razjarjena peneča lava
in se nato vsi blatni in nemočni
zopet stekajo v
brezno žalosti
danes je
prvi dan
novega leta
ali pa
novega življenja
dekodiram svojo čustveno notranjost
prepoznam vzorce temačne preteklosti
vendar tudi zaznam obledel spomin
v srčiki bitja
ki po delčkih
ozavešča
človeške
vrline
ne vem od kod prihaja ta blagoslov
ki odstira meglice
in povabi
svetlobo
a ni pomembno
brez odvečnih besed
zanetim plamen
na grmadi modrosti
in razplemeni se
poživljajoč ogenj
pomiritve