Stopam na svojo senco
med mislimi iz hladnega srebra.
Dežuje.
Vodovod je prinesel kurbe in vino.
Vino je hrana, ne alkohol.
Zato ga lahko
prodajajo ob sedmih zjutraj.
Voda zadržuje moj splav,
stoječa nevihta.
Pomislila sem na to,
da si rekel da hočeš kavo,
pa sem ti prinesla kozarec vode.
Spet mislim druge besede.
Jaz nimam svojih.
Prevzete so.
Namočene v plesnivih kapljah
prebujajočega.
Na moji Vesni
ostaja parfum
mrzle oaze na severu.
Šumeča voda skriva odsev
najinega vijolčnega mačka,
ki se neumno nasmiha
in s kremplji dolbe
iztrgano tišino.
Kadiva alkohol.
Ker je sedem zjutraj.
Ker si želiš kave.
In ker je povsod voda.
Potopiva smisel dneva
in ga prestaviva na jutri.
Raztopiva najine
črne črke črnila
v trip misli,
v spontan narek ekstaze.
Utopiva vratove
izkašljanega sistema.
Voda opere.
Voda to sme.

Nemo