Tu sem,
živim svoje življenje,
svojo pot, ki sem jo izbrala,
a kaj če je bila odločitev narobna?
Kaj če sem izbrala napačno pot?
Ker sem želela popolno življenje.
Morda sem komaj sedaj spredvidela,
da nemoreš vsega imeti,
da nič in nihče ni popoln.
Komaj sedaj sem začela razmišljati o tem,
a prepozno je,
ni več poti nazaj,
vlak, ki pelje le enkrat, se je odpeljal,
tako, kot z njim tudi moja prihodnost.
Kaj delam sploh tukaj?
Vsvetu ljudi, ki me ne razumejo,
tukaj, kjer mi hočejo odrezati krila, odvzeti svobodo.
Ne, tega nočem,
a kaj ko moram.
kaj ko sem tako neumna, naivna,
da sem pustila drugim vplivati na mojo prihodnost.
Telo ustreže, a duša se duši, kriči po svobodi,
nočem te poti,
obžalujem to odločitev,
ki me sedaj duši.