Kamor koli pogledam, ko pridem v nov prostor je
vse isto.
Ko vidim nove ljudi, vsi so tako drugačni,
a ko me spoznajo, se začnejo spreminjati.
Postajajo enaki meni,
postajajo jaz!
Že res, da se vsi oblečemo po modi-skupno,
a tiste majhne stvari,
ki se zdrožujejo v celoto,
ki naredijo iz kosti in kože dušo-mene,
te stvari želijo imeti.
Kot da ti nekdo krade ime in osebno izkaznico,
ali kot da jo ponareja, je hudo,
če pa ti nekdo ukrade osebnost-dušo,
je grozno, pa čeprav je to le, da začne jesti, piti tvoje najljubše
stvari,
ima isto frizuro in posluša iste reči-postaja ti!
Pa vsi pravjo, da želijo bii posebni,
a vseeno ponavljajo->fejkajo.
To je ta prekleta človeška vrsta,
ki nima lastnih idej in zanimanj,
zato hoče postati nekdo drug-hoče postati ti,
ker misli, da ti je najbolje v tvoji koži.