Pustiva luči prižgane

boj se pravičnih
v uho nalijejo medeni napoj
z dovolj politike
in se pretvarjajo, da so ljubeči
za slavo cesarstva
predramljajo in prelivajo kri
in sedaj prinašam svoj meč
nič več
poti so že davno presekane
z mehkim nasmehom zlizane
dolgo nisem bila srečna
a prišla je zgodba
potrkala na duri
in odpirajo se nebesa
uspavanko pravičnih razbijeva v mršav pogled
preženeva poučne glasove
ne zmeniva se za pastirjev nasvet
in na sveti večer se učiva moliti
moliva za naju, da skrčiva ponarejeni svet
in najina noč je blaga, posuta z zelenim poprom
pleševa, se veseliva, kopniva od sreče
da še zvita lisica pred nama uteče
midva živiva po svoje
če možgani pravičnih tega ne prebavijo
naj jim najino pesem sraka zapoje

sheeba

Komentiranje je zaprto!

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 02. 01. 2010 ob 00:23
  • Prebrano 686 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 110

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!