Včeraj sem potrkala
na okno starega drevesa.
S koreninami okrašeno,
se je pripognilo čez prag.
Mi zabuhlo pomežiknilo
med blazinami ognjemeta.
Spraskano lubje se je smejalo
pod dotiki toplega utripanja.
In nekaj čuteče mehkega se
je dotaknilo olesenelosti.
Bil je to le trenutek in
že je tu - nov, čisto prazen list …

Silva Langenfus