Na začetku je še beseda,
komaj izgovorjena.
Na začetku je še beseda,
skoraj že zgubljena.

Kot ptica komaj vzletela,
ki komaj na krilih se drži.
Veter jo ovira,
nevarnost povsod preži.

Naj jo nič ne ustavi,
naj se ničesar ne boji,
naj ne bo samo beseda,
čeprav smejijo se vsi.

V skrit koriček srca jo spravi,
da te ne zapusti.
Z ljubeznijo jo hrani,
da sadove obrodi.

In ptica bo letela,
da nihče lepše ne leti.
In sadovi bodo sočni
iz njih sladkor se cedi.

Če si kdo močno želi!

resničarka