Ko sta se ob uri
pojahala kazalca
se ni zgodilo nič.
Čas
je še vedno tekel
s stalno hitrostjo
šestdeset minut
na uro.
Moje lectovo srce
pa si je ob tem čudnem dogodku
zaželelo povečano dozo
svežega inzulina,
saj je bila trebušna slinavka
komaj še kos silnemu naletu
s topništvom in padalci ojačanega
elitnega pehotnega bataljona
marcipanovih prašičkov.